Kaj je daljinska kosilnica in kako deluje?

Daljinsko upravljana kosilnica je posebna vrsta kosilnice, ki jo upravljamo z daljinskim upravljalnikom, namesto da bi stali neposredno za ročajem ali sedeli na njej. To pomeni, da lahko uporabnik stoji na varni razdalji, medtem ko kosilnica samostojno kosi travo. V praksi gre za samohodni stroj (pogosto goseničar) z motorjem in rezili, ki ga po terenu usmerjamo prek brezžičnega daljinskega upravljalnika. Na ta način lahko učinkovito pokosimo tudi težko dostopne ali nevarne površine.

Hiter odgovor: Daljinsko vodene kosilnice delujejo tako, da daljinski upravljalnik (oddajnik) pošlje radijski signal sprejemniku na sami kosilnici, ta pa aktivira motorje za pogon in vrtenje rezil. S premikanjem joystickov in pritiskanjem gumbov na daljincu lahko uporabnik določa smer vožnje, hitrost, včasih pa tudi samo višino reza. Kosilnica se odziva v realnem času – zavija, pospešuje, ustavlja ali kosi – glede na operaterjeve ukaze. Tak sistem omogoča varno in učinkovito delo na terenu, saj operater ostaja na varnem (npr. na vrhu brežine), stroj pa opravi zahtevno delo namesto njega.

Kaj točno je daljinsko upravljana kosilnica?

Daljinska kosilnica (imenovana tudi mulčer) je v osnovi klasična kosilnica z dodanim radijskim upravljanjem. Namesto da bi jo potiskali ročno ali vozili kot vrtni traktor, ima vgrajen sistem za brezžično vodenje. Takšne kosilnice so pogosto goseničarji (na gosenicah) ali štirikolesno gnane, saj s tem dosegajo boljši oprijem na razgibanem terenu. Opremljene so z zmogljivim bencinskim ali dizelskim motorjem (pri nekaterih modelih tudi z električnim) ter z rezalnim sistemom – običajno gre za mulčer z več rezili, ki učinkovito drobi travo in grmovje.

Pomembno je poudariti, da so kosilnice z daljinskim upravljanjem zasnovane predvsem za profesionalno uporabo na zahtevnih terenih. Prvi tak komercialni stroj je bil predstavljen že leta 2003. Ta inovacija je pokazala, kako uporabna je lahko daljinsko upravljana kosilnica na območjih, kjer bi bile običajne metode košnje prenevarne ali neučinkovite. Danes podobno tehnologijo uporabljajo številni proizvajalci, ki ponujajo različne modele daljinsko upravljanih kosilnic za strmine, gozdne površine in drugo zahtevno vegetacijo.

Takšne kosilnice imajo običajno nizko težišče in stabilno podvozje, kar jim omogoča delovanje na strmih pobočjih brez nevarnosti prevrnitve. Njihova oblika je prilagojena tudi težje dostopnim območjem – na primer nizka višina stroja omogoča košnjo pod grmovjem ali drevjem. Čeprav jih včasih poimenujemo kot “robotske kosilnice”, se razlikujejo od povsem avtonomnih robotskih kosilnic (več o tem v nadaljevanju). Daljinsko vodene namreč zahtevajo aktivno upravljanje s strani človeka, a mu obenem nudijo veliko pomoč pri fizično napornih in tveganih opravilih.

Kako deluje daljinska kosilnica?

Delovanje daljinske kosilnice temelji na brezžični radijski povezavi med upravljavcem in strojem. Operater drži v rokah daljinski upravljalnik, ki pošilja ukaze kosilnici prek radijskih signalov (podobno kot pri daljinsko vodenih avtomobilih ali dronih). Na kosilnici je vgrajen sprejemnik, povezan s krmilno enoto, ki interpretira prejete ukaze in ustrezno upravlja pogonske motorje ter rezila.

Predstavljajte si situacijo: želimo pokositi strmo pobočje. Operater se postavi na vrh ali dno brežine, od koder ima dober pregled, v roke vzame daljinski upravljalnik in usmeri kosilnico na želeno pot. S premikanjem joysticka za vožnjo naprej/nazaj kosilnica začne plezati po pobočju ali se spuščati; z nagibom joysticka levo/desno pa zavija. Drugi joystick ali gumb vklopi vrtenje rezil in nastavi višino košnje. Naprednejše daljinsko vodene kosilnice omogočajo zelo natančno krmiljenje – uporabljajo visokoločljive joysticke in zanesljivo radijsko povezavo, ki deluje na veliki razdalji. Tako lahko operater vodi stroj po zahtevnem terenu praktično v vsak kotiček, kjer je potrebna košnja, ne da bi sam hodil po nevarnem območju.

Pomemben vidik delovanja je doseg signala. Večina profesionalnih daljinskih kosilnic deluje na radijskih frekvencah, ki omogočajo stotine metrov dometa v vidni liniji. Na primer, nekateri modeli imajo doseg upravljanja do 200 metrov, naprednejši (z močnejšim oddajnikom) pa tudi do 300–400 metrov. To omogoča upravljavcu, da stoji dovolj daleč stran od hrupa, prahu in morebitne nevarnosti, a še vedno ohranja popoln nadzor. Daljinski upravljalniki imajo pogosto vgrajene varnostne funkcije, kot je gumb za nujno zaustavitev (E-stop), s katerim lahko v sili takoj ugasnemo motorje kosilnice. Tudi če bi prišlo do izgube signala, večina naprav samodejno ustavi pogon, da ne pride do nesreče.

Pogonski sklop kosilnice je lahko različen. Veliko modelov je opremljenih z dizelskim ali bencinskim motorjem ter hidravličnim pogonom gosenic ali koles, saj je za premikanje po strmini in skozi gosto rastje potrebna velika moč. Nekateri novejši modeli so hibridni – npr. združujejo motor z notranjim izgorevanjem in električni pogon koles. Ta omogoča tišje in okolju prijaznejše premikanje po terenu. Električni pogon omogoča, da se stroj skoraj neslišno in brez emisij premakne na želeno mesto, preden se vklopi glavni motor za košnjo.

Ne glede na tip pogona daljinsko vodena kosilnica ohranja stalno komunikacijo z upravljavcem. Ta jo usmerja po terenu – košnja pogosto poteka v vzporednih pasovih, skladno s konturami pobočja, podobno kot pri strojni košnji na ravnini – medtem ko sam stoji na varnem. Po navedbah inženirjev je največja prednost takšnega sistema ta, da operaterju ni treba fizično stopiti na strm teren, kar bistveno zmanjša tveganje za zdrse ali spotikanje. V praksi to pomeni veliko manj nesreč in poškodb; pri klasični ročni košnji brežin namreč pogosto prihaja do padcev in ureznin, česar pa pri daljinsko vodenih kosilnicah praktično ni.

Natančnost upravljanja: Daljinski sistemi nove generacije omogočajo izjemno natančno vodenje. To je še posebej pomembno, saj se kosilnica pogosto premika po zahtevnem terenu z ovirami, kot so skale, jarki in drevesa. Kakovosten upravljalnik ima odzivne komande in pogosto tudi povratne informacije, na primer v obliki vibracij, ki operaterju omogočajo boljši občutek nadzora. Sodobne radijske povezave – običajno na industrijskih brezžičnih frekvencah – zagotavljajo stabilno delovanje brez zamikov ali prekinitev, tudi na več sto metrov razdalje. K stabilnosti pripomore tudi to, da ima upravljavec stroj ves čas v vidnem polju, kar je osnovni pogoj za varno delo. Zaradi hrupa in terenskih ovir se v praksi pogosto uporabi še dodatni član ekipe kot opazovalec ali pa kamera, nameščena na kosilnici. Osnovno vodenje pa praviloma še vedno poteka pod budnim očesom z razdalje.

Varnostne funkcije: Varnost ima ključno vlogo. Daljinsko vodene kosilnice so opremljene z več varnostnimi mehanizmi. Poleg gumba za nujni izklop motorja na daljinskem upravljalniku imajo včasih tudi senzorje nagiba ali pospeškometre, ki ob zaznavi nevarnega naklona ali prevrnitve samodejno ugasnejo motor. Kljub tem funkcijam mora operater ravnati previdno – upoštevati mora tehnične omejitve, ki jih določa proizvajalec, predvsem glede največjega dopustnega naklona, in se izogibati prekomernemu približevanju robovom jarkov ali vodnih teles. V primerjavi s fizično prisotnostjo na strmini pa tak stroj znatno poveča varnost. Po podatkih iz ZDA se vsako leto zgodi več deset tisoč poškodb pri uporabi kosilnic (PubMed), pri čemer je bilo v zadnjih letih zabeleženih več deset smrtnih žrtev – predvsem pri prevrnitvah sedežnih kosilnic na pobočjih. Daljinsko upravljanje to tveganje skoraj povsem izniči, saj operater fizično ni izpostavljen nevarni lokaciji.

Prednosti daljinsko upravljanih kosilnic

Uporaba daljinskih kosilnic prinaša številne prednosti, zlasti v profesionalnem okolju. Spodaj so ključni razlogi, zakaj se vse več ljudi odloča za to tehnologijo namesto klasičnih metod košnje zahtevnih terenov:

• Bistveno večja varnost: ključna prednost je odstranitev operaterja z nevarnega območja. Košnja strmih brežin, jarkov ali zaraščenih pobočij je z običajnimi kosilnicami tvegana – prihaja lahko do zdrsov, prevrnitve stroja ali poškodb z rezili. Daljinsko upravljane kosilnice to tveganje močno zmanjšajo, saj lahko operater ostane na ravnem, varnem terenu.
• Zmožnost košnje na ekstremnih pobočjih: so posebej zasnovane za delovanje na strmem terenu. Tam, kjer običajne vrtne kosilnice ali traktorji odpovejo ali je delo z njimi prenevarno, daljinski stroji še vedno zanesljivo delujejo. Najzmogljivejši modeli lahko kosijo na naklonih do 45° ali celo 50° (približno 100 % naklon), medtem ko večina klasičnih kosilnic zmore varno delovati le do 15–20° naklona. Zahvaljujoč nizkemu težišču, široki osnovi in gumijastim gosenicam so ti stroji kos tudi zelo zahtevnim terenom, kjer bi običajna oprema zdrsnila ali se prevrnila. To je ključna prednost pri vzdrževanju brežin ob cestah, železnicah, smučiščih, strmih sadovnjakih, vinogradih itd.
• Dostop do težko prehodnih območij: izziv predstavljajo tudi zaraščeni, razgibani in blatni tereni z grmičevjem, kamenjem ali jarki. Daljinsko vodene kosilnice so praviloma zelo robustne in primerne za mulčenje – z močnimi Y-noži ali kladivci lahko zmeljejo podrast, visoko travo in grmičevje. Z goseničnim ali 4×4 pogonom zmorejo prevoziti tudi težko prehodne ovire, ki so nedostopne za klasično ročno opremo. Mokra ali spolzka podlaga jim ne predstavlja večje ovire, saj niso odvisne od teže operaterja. Tako omogočajo košnjo v težko dostopnih območjih – ob avtocestah, nasipih, rekah, jezerih ali v gozdovih. Operater ves čas ostaja na varni razdalji in stroj upravlja prek daljinskega vmesnika.
• Prihranek pri času in delu: ena daljinska kosilnica lahko nadomesti več delavcev z motornimi kosami. Produktivnost je bistveno večja – stroj s širino košnje 80–120 cm lahko hitro pokosi velike površine, za kar bi ročna oprema potrebovala več ur. En sam operater z daljinsko kosilnico opravi delo desetih delavcev z ročnimi kosilnicami. Strojna košnja prihrani čas in zmanjšuje stroške, saj za obdelavo obsežnih terenov zadostuje ena oseba, ostali člani ekipe pa se lahko posvetijo drugim nalogam.
• Manj fizičnega napora in boljše delovne razmere: delo z nahrbtno ali potisno kosilnico na strmini je izjemno naporno – zahteva fizično moč in stalno pozornost, uporabnik pa je izpostavljen vibracijam, hrupu in izpušnim plinom. Daljinsko vodene kosilnice odpravljajo vse te obremenitve. Upravljavec stoji na udobnejši in varni lokaciji, kjer ni izpostavljen nevarnim pogojem. Ne nosi teže stroja in ga ne potiska, temveč ga preprosto upravlja z daljincem. To zmanjša utrujenost, tveganje za poškodbe mišic in sklepov ter izpostavljenost prahu, trnju in alergenom. Delovni pogoji so zato bistveno boljši.
• Natančnost in doslednost košnje: daljinsko vodeni mulčerji omogočajo enakomerno in prilagodljivo košnjo razgibanih površin. Operater lahko preprosto uravnava smer in hitrost, kar zagotavlja natančno in dosledno pokošeno površino. Višina reza je nastavljiva (običajno med nekaj centimetri in 20 cm), kar omogoča prilagoditev različnim vrstam rastja in terena. Ker se stroj ne utrudi, ohranja konstantno zmogljivost, operater pa lahko večkrat zapelje čez zahtevnejše dele brez tveganja za poškodbe.
• Manj hrupa in večja okoljska sprejemljivost: čeprav številne kosilnice še vedno poganja motor z notranjim izgorevanjem, obstajajo tudi električni ali hibridni modeli, ki so znatno tišji. Napredni baterijski mulčerji oddajajo manj kot 60 dB hrupa – primerljivo z glasnim pogovorom – medtem ko bencinske ali dizelske kosilnice dosegajo 80–90 dB. To pomeni, da lahko električni modeli delujejo tudi v urbanih okoljih ali ob časovnih omejitvah glede hrupa. Poleg tega električni pogon ne povzroča emisij, kar je pomembna prednost za okolje in delo v zaprtih prostorih. Seveda imajo baterijski stroji krajši čas delovanja (1–2 uri na polnjenje).
• Manj potrebnega vzdrževanja in daljša življenjska doba: daljinsko upravljane kosilnice so zasnovane robustno, saj morajo prenesti velike obremenitve. Vzdrževanje je zato enostavno – poleg rednega čiščenja je običajno potrebno le brušenje ali menjava rezil ter osnovno servisiranje motorja. Pri električnih modelih ni menjave olja, potrebna pa je kontrola baterij in elektronike. Zaradi manjše obrabe (ni dodatne teže operaterja) in zaščite pred sunkovitimi premiki so stroji vzdržljivi in lahko zdržijo vrsto let intenzivne uporabe.

Opomba: Seveda imajo daljinsko vodene kosilnice tudi določene omejitve. Gre za razmeroma drago opremo – cene profesionalnih modelov se začnejo pri nekaj tisoč evrih in lahko presegajo več deset tisoč evrov. Kljub temu pa številne prednosti – predvsem večja varnost, učinkovitost in prihranek pri delu pretehtajo stroške. Tudi trg temu sledi: globalna industrija daljinsko vodenih kosilnic je leta 2021 dosegla vrednost 1,55 milijarde USD, do leta 2030 pa naj bi zrasla na 2,85 milijarde USD ob letni rasti okoli 7,4 %. To jasno kaže na naraščajoče zaupanje v to tehnologijo.

Kje se uporabljajo daljinsko upravljane kosilnice v praksu?

Daljinske kosilnice so bile sprva razvite z mislijo na košnjo strmih terenov, vendar se njihova uporaba danes hitro širi na različna področja. V praksi jih srečujemo povsod tam, kjer je teren preveč zahteven ali nevaren za klasično mehanizacijo oziroma ročno delo. Ključna področja uporabe vključujejo:

• Vzdrževanje cestne in komunalne infrastrukture: so nepogrešljive pri košnji cestnih brežin, nasipov ob avtocestah, jarkov ob lokalnih cestah in strmih zelenic v mestih. Cestna podjetja jih uporabljajo za urejanje cestnih usekov in nasipov, kjer bi bila uporaba traktorjev prenevarna. Tudi občinske službe z njimi urejajo parke na pobočjih, brežine ob parkiriščih, okoli mostov, nadvozov in druge javne površine, ki so prestrme za običajne kosilnice. Daljinsko upravljanje omogoča hitro in učinkovito košnjo, brez zapor cest ali ogrožanja varnosti delavcev in mimoidočih.
• Komunalne površine in javne zelenice: mesta in občine imajo pogosto težko dostopna območja, kot so zaraščene brežine ob rekah, strmi robovi naselij, gričevnati parki ali grajski hribi. Daljinske kosilnice so idealna rešitev za urejanje takih površin, saj se lahko povzpnejo po terenu, kjer bi bila uporaba vrvnih kosilnic (kosilnic na vrvi) ali ročnega dela preveč tvegana. V mnogih državah je uporaba vrvne košnje že prepovedana zaradi nevarnosti, zato daljinsko vodenje ponuja varno in zakonito alternativo.
• Elektrarne, komunala in železnice: pod daljnovodi, okoli sončnih elektrarn, na jezovih in nasipih hidroelektrarn ter ob železniških progah je treba redno odstranjevati vegetacijo za ohranjanje preglednosti in dostopnosti. Tukaj se uveljavljajo gosenični daljinski mulčerji, ki se varno gibljejo ob robovih in učinkovito odstranjujejo grmovje ter plevel. Podjetja v energetiki cenijo učinkovitost in varnost teh strojev – en sam mulčer lahko očisti pas pod daljnovodom hitreje in varneje kot ekipa z ročnimi orodji, obenem pa odpravi tveganja, kot so ugrizi kač, piki insektov ali padci v visoki travi. Tudi železniška podjetja uporabljajo te stroje za košnjo stranskih nasipov, delo pa lahko poteka tudi med obratovanjem vlakov, saj operater stoji zunaj nevarne bližine tirov.
• Kmetijstvo in gozdarstvo: na hribovitih območjih kmetijstva so daljinske kosilnice izjemno koristne – na primer v vinogradih na strmih legah ali v sadovnjakih na terasah, kjer traktor nima dostopa. Posebni modeli omogočajo učinkovito košnjo trave med vrstami trte ali dreves. Tudi golf igrišča z razgibanim terenom in smučišča v poletnem času uporabljajo mulčerje za urejanje pobočij. V gozdarstvu se uporabljajo za odstranjevanje podrasti v mladih nasadih, na požariščih ali drugih težko dostopnih mestih, kjer bi bilo ročno delo zamudno in fizično naporno. S tem se bistveno izboljšuje učinkovitost in zmanjšuje obremenitev delavcev.
• Posebne aplikacije (vojaštvo, civilna zaščita, reševanje): zaradi odsotnosti posadke so ti stroji uporabni tudi na območjih, kjer ni nevarno zgolj zaradi terena, temveč tudi zaradi drugih dejavnikov. Vojaške enote za razminiranje so na primer v nekaterih primerih uporabile predelane daljinske mulčerje za čiščenje nizkega rastja na potencialno miniranih območjih – stroj lahko sproži mino brez tveganja za človeško življenje. Gasilci in civilna zaščita razmišljajo o uporabi teh strojev za preventivno odstranjevanje vegetacije na požarno ogroženih pobočjih, kjer bi bilo za ljudi delo ob morebitnem nenadnem požaru prenevarno. Čeprav gre za specializirane primere, kažejo ti primeri vsestranskost in prilagodljivost daljinsko vodenih kosilnic.

Kot je razvidno, so možnosti uporabe daljinskih kosilnic zelo široke. Skupni imenovalec vseh aplikacij pa ostaja enak – zahtevni tereni, kjer klasična mehanizacija ni varna ali učinkovita. Prav zaradi tega se vse več organizacij – komunalna podjetja, direkcije za infrastrukturo, podjetja za urejanje okolja ter kmetje na strmih legah – odloča za nakup takih strojev. S tem povečujejo varnost, učinkovitost in kakovost opravljenega dela, hkrati pa zmanjšujejo tveganje za poškodbe in stroške dolgotrajnih ročnih posegov.

Daljinska kosilnica ali robotska kosilnica – v čem je razlika?

Pojma »daljinska kosilnica« in »robotska kosilnica« se pogosto zamenjujeta, čeprav gre za povsem različni tehnologiji. Daljinsko upravljana kosilnica (o kateri govori ta članek) zahteva stalno upravljanje s strani človeka v realnem času. To pomeni, da je vedno prisoten operater, ki preko daljinskega upravljalnika usmerja stroj. Robotska kosilnicapa je praviloma avtonomna naprava, ki sama – po vnaprej določenem vzorcu ali s pomočjo senzorjev – opravlja košnjo, brez neposrednega posredovanja človeka med delovanjem.

Ključna razlika je torej v stopnji avtonomije:

• Robotska kosilnica deluje samostojno, brez operaterja.
• Daljinska kosilnica brez človeka za upravljalnikom ne deluje – gre za radijsko voden stroj, podoben gradbeni mehanizaciji.

Daljinsko vodene kosilnice so po funkcionalnosti in konstrukciji bližje profesionalni delovni opremi – lahko si jih predstavljamo kot radijsko voden mini traktor ali mulčer. Robotske kosilnice pa sodijo bolj v koncept vrtnih gospodinjskih robotov, namenjenih vsakodnevni negi trate.

Obe imata svoje področje uporabe:

• Robotske kosilnice so idealne za redno vzdrževanje urejenih trata okoli hiše – vsakodnevno kosijo manjšo količino trave, kar omogoča vedno urejen videz.
• Daljinske kosilnice pa so namenjene delu na zahtevnih terenih: pri visoki travi, grmičevju, strminah in razgibanem terenu, kjer bi robotska kosilnica odpovedala.

Pomembni sta tudi velikost in zmogljivost:

• Daljinski mulčer tehta več sto kilogramov in ima motor z 10 do 20 ali več konjskimi močmi, pogosto z močnimi Y-noži ali kladivci.
• Robotska kosilnica tehta 10–15 kg in ima majhna rezila, primerna le za nežno travo.

V zadnjem času se pojavljajo tudi naprave, ki združujejo značilnosti obeh – t. i. polavtonomni profesionalni kosilni stroji, ki lahko delujejo samostojno, a jih je mogoče po potrebi daljinsko prevzeti v upravljanje. Za zdaj so ti še redki in večinoma namenjeni specializirani rabi.

Če potrebujete opremo za urejen vrt, kjer je košnja lahka in redna, je prava izbira robotska kosilnica. Če pa kosite strm, razgiban ali zaraščen teren, potem je najboljša rešitev daljinsko vodena kosilnica z mulčerjem – zanesljiva, zmogljiva in varna.

Primer daljinsko upravljane kosilnice: Mulcher M100

Za boljšo predstavo si oglejmo konkreten primer. Mulcher M100 je ena izmed daljinsko upravljanih kosilnic, ki združuje vse ključne lastnosti sodobnih strojev te vrste. Gre za gosenično kosilnico na daljinsko upravljanje, opremljeno z zmogljivim 15-konjskim dizelskim motorjem. Njena mulčarska glava širine 100 cm z Y-oblikovanimi rezili učinkovito melje travo, podrast in grmičevje.

Daljinski upravljalnik deluje na razdalji do 400 metrov, kar omogoča nadzor nad velikim območjem brez potrebe po fizičnem premikanju operaterja. Mulcher M100 zlahka premaguje naklone do 45°, zato je idealen za delo na strmih pobočjih. Višina košnje je nastavljiva med 20 in 200 mm, kar omogoča prilagoditev različnim vrstam vegetacije – od nizko pokošene trate do zaraščenega terena.

V praksi to pomeni, da je Mulcher M100 primeren tako za košnjo visoke trave na zanemarjenih površinah kot tudi za mulčenje manjšega grmičevja na težko dostopnih lokacijah. Stroj tehta približno 300 kg in ima kompaktne mere, zato je prevoz dokaj enostaven – brez težav ga je mogoče naložiti na prikolico. Gosenični pogon mu zagotavlja stabilnost in odličen oprijem tudi na mehki ali spolzki podlagi ter pri prečenju naklonov.

Mulcher M100 torej pooseblja vse prednosti, ki jih ponuja sodobna daljinsko upravljana kosilnica:
✔ moč,
✔ doseg,
✔ varnost in
✔ učinkovitost na zahtevnem terenu.

Zaključek: Ali je daljinska kosilnica prava rešitev za vas?

Daljinsko upravljane kosilnice predstavljajo pomemben korak naprej na področju vzdrževanja zelenih površin na zahtevnih terenih. Kot smo pokazali v tem prispevku, združujejo robustnost profesionalnih mulčerjev z napredno brezžično tehnologijo upravljanja, kar ustvarja edinstveno kombinacijo varnosti, učinkovitosti in zmogljivosti. Takšen stroj omogoča posamezniku ali ekipi, da v krajšem času opravijo več, in to brez nepotrebnega tveganja.

Če se soočate s strmimi brežinami, zaraščenimi pobočji ali drugimi težko dostopnimi tereni, potem je vsekakor smiselno razmisliti o daljinski kosilnici kot dolgoročni rešitvi.

Za konec povzemimo nekaj ključnih točk:

• Kaj je daljinska kosilnica?
  Zanesljiv partner za košnjo tam, kjer druge kosilnice odpovejo.
• Kako deluje?
  S pomočjo daljinskega upravljanja vam omogoča varno in natančno delo tudi na najbolj zahtevnih terenih.
• Zakaj izbrati takšno opremo?
  Prednosti, kot so večja varnost, zmogljivost in časovni prihranki, odtehtajo začetno investicijo – še posebej pri redni profesionalni uporabi.